Mérida, Cáceres in Trujillo
Ste prvič slišali za ta tri mesta? Ja, midva tudi. Niso pa zato čisto nič manj lepa. Ker nisva ravno neka ljubitelja mest, so nama bila morda še bolj všeč od tistih večjih, ki sva jih obiskala do sedaj.
Tokrat raziskujemo regijo po imenu Extremadura, ki se nahaja severneje od Andaluzije in na zahodu meji s Portugalsko. Čisto iskreno moram reči, da naju je do sedaj navdušila, ker ima ogromno nekih (umetnih) jezer, pokrajina je zelo zelena in povsod se pasejo krave in prašički. Mesta pa tudi niso preveč ogromna, zato smo si v prejšnjem tednu ogledali kar 3.
Mérida
Mérida je prvo mesto, katerega smo obiskali v omenjeni regiji. Zanimivo je zaradi ogromno rimskih ostankov, saj je nekdanja prestolnica rimske province Luzitanija. Rimske ostanke sva sicer že marsikje v Evropi videla, nikoli pa nisva na njih videla na desetine štorkelj in njihovih gnezd. Jih je bilo res zabavno opazovati. Kamper sva parkirala na 38.924375, -6.345973 blizu parka, kjer že takoj naletiš na nekdanji rimski akvadukt.
Akvadukt Los Milagros
Akvadukt je bil zgrajen v 1. stoletju, ko so prek njega pripeljali vodo iz 5 km oddaljenega rezervoarja Proserpina, uporabljali pa so ga več stoletij. Njegovo ime pomeni »čudežni«, saj ga občudujejo tako turisti kot domačini. Kljub vsem vremenskim razmeram, še danes stoji 800 m akvadukta, ki se dviguje 27 m nad tlemi. Skoraj na vsakem izmed »stolpov« pa lahko opazimo štorkljino gnezdo.
Rimski most
Rimski most oz. originalno El Puente Romano je most čez reko Guadiana. Je najdaljši preživeli most iz antičnih časov, saj je imel nekoč ocenjeno skupno dolžino 755 m. Danes sicer meri nekaj manj – 721 m, a je kljub temu zelo lepo ohranjen in je tako za pešce še vedno v uporabi.
Dianin tempelj
Dianin tempelj oz. Templo de Diana je bil nekoč v Méridi sveto mesto. Zgradili so ga Rimljani v začetku 1. stoletja po tem, ko je območje osvojil cesar Avgust. Tako je mesto postalo zelo pomembno središče rimske moči v takratni regiji in se je zelo hitro razvijalo. Omenjen tempelj je bil v starodavnem mestu del rimskega foruma, kjer so prvotno stale glavne mestne zgradbe mesta. Ker je celoten tempelj tako odlično ohranjen, je trenutno tako kot nekateri ostali ostanki, del Unescove zaščite.
Mesto ni veliko, zato sva ga kar hitro prehodila. Sicer naju staro mesto jedro ni zelo očaralo, a rimski ostanki sigurno odtehtajo obisk.
Cáceres
Drugo mesto na najinem spisku je bilo mesto Cáceres. Prav tako kot Mérida, je tudi Cáceres pod Unescovo zaščito, saj zelo očarljivo srednjeveško mesto, ki obiskovalce popelje par stoletij v preteklost. Ulice in hiše v starem mestnem jedru so ozke, kamnite in res zanimive. Midva sva parkirala na 39.475934, -6.380388 od koder nisva imela daleč do mestnega središča. Moram pa povedati, da parkirišča daljšim kamperjem (kot sva midva) ne priporočam, saj so boksi za parkiranje namenjeni le za avtomobile. Ko sva ga obiskala midva, je bilo tudi praktično polno zasedeno, zato sva najin brlog stisnila v kot v kar precej strm klanec. Zato je morda bolje, da parkirate kje drugje 😀.
Plaza Mayor
Pot naju je najprej vodila do osrednjega trga Plaza Mayor. Trenutno je bil sicer prazen, ker je bila ura še prezgodnja, da bi bili lokali že odprti, a naju je ravno zato navdušil. Sam trg obkrožajo same zanimivosti. Na vzhodni strani meji na del obzidja, stolp Bujaco, stolp Torre de los Púlpitos in Arco de la Estrella, na južnem delu je mestna hiša in forum Balbosa, na zahodni strani pa se nahajajo bari, restavracije in različne trgovine.
Staro mestno jedro
Še bolj kot sam trg, pa so nama bile všeč ulice v starem mestnem jedru. Res sva se počutila kot, da sva se zbudila leta 1300 in se zjutraj malo sprehodila po okoliških uličicah. Srečala sva celo nekaj turistov, kar naju je za ta del Španije kar presenetilo. Pot sva nato nadaljevala tudi preko ulice Calle Pintores, ki je ena izmed bolj živih delov mesta.
Paseo de Cánovas
Preden smo se vrnili v naš brlog, pa smo se sprehodili še čez park Cánovas. Zgrajen je bil sicer konec 19. stoletja, a je ime dobil bo španskem politiku Antoniu Cánovasu. Le-ta žal v parku ni užival dolgo, saj je bil dve leti po njegovem odprtju umorjen. No, mi smo gospodu politiku v zahvalo, ob sprehodu skozenj kar uživali.
Trujillo
Pa smo prišli do nama najlepšega mesteca, čeprav edini izmed trojice ni pod Unescovo zaščito. Je pa najmanjši in morda ravno zato tudi najlepši. Tako kot Cáceres je srednjeveško mestece, ki se lahko pohvali s prelepim trgom in uličicami, ki vodijo do gradu nad mestom. Poleg tega ima mestece še eno prednost za vse avtodomarje: parkiranje ni zahtevno, saj je na voljo brezplačno parkirišče za avtodome z vso oskrbo (39.4576, -5.87275).
Plaza Mayor
Tako kot v Cáceresu je bila naša prva postojanka glavni trg. Ker je bilo sončno in lepo vreme, naju je ta res navdušil. Za tako majhno mesto je namreč ogromen, prav tako pa ga obdajajo same zgodovinske zgradbe. In ne boste verjeli, na sredini trga je bila celo gruča turistov s prijazno špansko vodičko na čelu! Nikoli si ne bi mislila, da naju bo taka stvar presenetila. Po 1 letu letu videti turističnega vodiča. No, trg bi naju navdušil tudi brez njih, a vseeno je bilo zanimivo videti druge turiste.
Palacio de la Conquista
»Palača osvajanja« leži ob robu glavnega trga. Zgrajena je bila v 16. stoletju, a so jo v 18. stoletju obnovili, saj je bila v zelo propadlem stanju. Med svojimi arhitekturnimi elementi izstopa ogromen balkon, na njem pa tudi grb družine Pizarro, ki je palačo dala zgraditi.
Cerkev Santa María la Mayor
Po starih mestnih ulicah, sva se mimo Palače Juan Pizarro de Orellana sprehodila do cerkve Santa María la Mayor. Graditi so jo sicer začeli v 13. stoletju, a so jo v 15. in 16. stoletju razširili v gotskem stilu. Menijo, da je bila zgrajena na istem mestu kot nekdanja muslimanska mošeja Alhama de Torgiela. Sama cerkev kot pot do nje je res očarljiva. Počutila sva se kot v kakšnem manjšem toskanskem mestecu, saj so ulice ozke, med njimi pa se skrivajo številni majhni trgi.
Grad Trujillo
Grad se dviga nad mestom, zato je iz njega res prekrasen razgled, tako na mesto z osrednjim trgom, kot na zelene travnike in hribčke v daljavi. Če vas ne zanima zgodovina, se na grad splača »prilezti« že zaradi samega razgleda. Za tiste, ki pa vas zanima zgodovina, pa naj povem, da je bil le-ta zgrajen med 9. in 12. stoletjem. Nahaja se na najvišjem griču mesta, ščiti pa ga več obrambnih stolpov. Prvotno pa je imel grad kar 7 vrat, a ohranila so se žal le 4.
Po ogledu gradu sva se na osrednjem trgu želela odžejati z dobrim španskim pivom, a so bili vsi lokali, ki so imeli mize na soncu, polno zasedeni. Zato sva se žejnih ust s Šnofko vrnila do kamperja in se odžejela z brezplačno vodo na parkirišču.
Nam so bila ta 3 mesta res všeč, čeprav še vedno ne prekašajo prelepe extremadurske pokrajine. Če boste kdaj na tem delu Španije, vas sigurno ne bo razočarala.
Pa se slišimo prihodnjič…
