Search
  • Potujoči brlog

Pariz in najhujša nočna mora

Obiskali smo francosko prestolnico! Če povem po resnici, se tja sploh nismo imeli namena odpraviti, saj je Pariz precej izven naše načrtovane poti, poleg tega pa sva ga oba z Rokom že večkrat obiskala. Tja smo se v bistvu odpravili, da bi uredili neke dokumente na slovenski ambasadi ter si uredili digitalno potrdilo (ja, tudi v tujini se to da urediti!). Čeprav nam je to precej spremenilo plane, smo na koncu v Parizu zelo uživali, saj je mesto v vseh letnih časih prekrasno.

Siene Eiffel tower stolp Pariz Potujoči brlog
Siena in Eifflov stolp

Torej, dan pred našim obiskom Pariza, smo prespali na parkirišču (48.795053, 2.23398) 10km iz centra mesta. Le-to se nahaja ob lepem ribniku in je skrito pod drevesi, zato ga res priporočava. Naokrog so tudi lepe poti, ki spominjajo na naš Rožnik, kar nam je še dodatno polepšalo večer. No, zjutraj smo se sicer zbudili precej neprespani, saj je bilo prvi del noči zelo vroče, v drugem delu pa je bila kar huda nevihta. Tudi vstati smo morali precej zgodaj, saj smo bili ob 12ih naročeni na ambasadi.


S parkirišča smo se odpravili ob 8.30 in se do 10km oddaljenega parkirišča blizu centra mesta, kjer smo imeli namen parkirati, vozili 1h. Če česa na potovanju ne pogrešava, pa so to prometne konice. K sreči smo vseeno na parkirišču (48.8274, 2.34495) parkirali pravočasno in se peš odpravili do slovenske ambasade, do koder nas je čakalo 7,5km hoje. Lahko bi se sicer odpravili z metrojem, a tako ne bi doživeli utripa mesta. Kot vedno, sva seveda ob sprehodu med pariškimi stavbami ob pogledu na vse cafe-je res uživala. Kljub vročini se nam pot do ambasade sploh ni vlekla. Tam smo v pol ure uredili vse potrebno in se odpravili naprej proti Eiffelovem stolpu. Zelo morava pohvaliti naše ambasadorje, saj je bila gospa zelo prijazna, poleg tega pa so brez kakršnegakoli problema sprejeli tudi Šnofko. Najprej sva jo sicer imela namen pustiti v kamperju, ampak je zaradi vročine bilo to nemogoče.

Pariz Potujoči brlog
Pariški cafe
Pantheon Pariz Potujoči brlog
Hôtel des Invalides

Čez Sieno smo se sprehodili do znamenitega stolpa, ki vedno znova navduši. Sploh pa sedaj, ko je turistov res izredno malo in je park pred stolpom precej prazen. Mi smo si v senčko položili deko in na njej pomalcali dober francoski sendvič v bageti. Malce smo še uživali v pravem francoskem vzdušju, nato pa smo se kmalu vrnili proti brlogu, saj so bile za popoldne napovedane nevihte. Spotoma sva si z Rokom v slaščičarni kupila še čokoladni »ecler«, ki je moja nova najljubša sladica.

Eiffel tower stolp Pariz Potujoči brlog
Mi trije v parku pod stolpom
Eiffel tower stolp Pariz Potujoči brlog
Kosilo v senci

Pariz se je tako za nas končal super. Prehodili smo slabih 18km in se tako kar utrujeni odločili, da se odpeljemo nekam ne daleč ven iz mesta, kjer smo imeli namen prespati. No, ja, ni se izšlo čisto po planih.


Na hitri cesti že izven Pariza je naš brlog začel zelo ropotati. Rok je najprej odreagiral zelo mirno, da je verjetno nekaj priletelo pod kamper. Ker sama nisem tak optimist, sem trdila, da je sigurno počil jermen (zaradi katerega sva šla že na par servisov in so rekli, da izgleda ok). Na žalost sem imela prav. Ustavila sva na odstavnem pasu, Rok je pogledal pod »haubo« in situacija je bila hitro jasna: del jermena je počil in se med opletanjem ovil okrog ventilatorja. Torej, poti nisva mogla nadaljevati. Kaj zdaj? Jah, kličeva Generali, da naj nama pošljejo asistenco. Po 15 minutnem pogovoru, v katerem sva morala povedati tudi kako težkega psa imava, je bilo rečeno, da bodo poslali avtovleko. Mi smo se iz brloga spakirali, postavili trikotnik in čakali za zaščitno ograjo. Ko me je po kakšne pol ure Rok uspel pomiriti, da naj ne paničarim, ker se bo vse skupaj nekako že uredilo, pa je sledil nov klic z Generalijanjihovi partnerji namreč v Franciji niso pooblaščeni za pobiranje vozil z avtoceste, temveč le z regionalnih cest, tako da imava le 2 opciji:


1.) Pokličeva lahko francosko 112 in se zmeniva, da naju »šlepajo« do izvoza avtoceste (seveda morava to avtovleko plačati sama) ter, da naju bodo potem na izvoz prišli iskati njihovi partnerji.


2.) Da kamper sama porineva z avtoceste.


Spet manjši panični napad z moje strani in neopisljiv bes na zavarovalnico. Ker sva bila praktično parkirana na izvozu (v bistvu na črti, ki označuje izvoz), sva se odločila, da kamper porineva. Ker pa je bil manjši klanec, ga Rok ni mogel poriniti sam. Ker nisva niti slučajno imela namena klicati francoske avtovleke za dobesedno 50m, nisva imela druge, kot da prižgeva kamper in se počasi odpeljeva do izvoza. Tako sva storila in parkirala na parkirišču od nekega podjetja, zraven tamkajšnjega letališča. Ob 21h (torej 1 uro po prvem klicu na zavarovalnico), sva klicala ponovno, da je vozilo izven avtoceste in, da naju lahko pridejo iskati njihovi partnerji. Ok, stvar naj bi bila urejena.


Med čakanjem je Rok odšel peš nazaj na avtocesto po najin trikotnik. Ko se je sprehajal nazaj do kamperja, pa mu je ustavil neki avto, čigar voznik mu je ponudil vožnjo do brloga. Ker je Rok v notranjosti avtomobila videl, da je to v resnici taksi, mu je odvrnil, da ni potrebno, ker ima do kamperja le kakšnih 200m. Le-ta pa njegove zavrnitve ni sprejel in mu povedal, da mu vožnje ne misli računati, saj trenutno ni v službi. Tako ga je res pripeljal nazaj do brloga, kjer Rok kar ni mogel verjeti, da so na svetu še dobri ljudje.


No, kmalu pa se je dobra volja spet obrnila v slabo. Ob 21.45 (torej 1h in 45min po prvem klicu!!!) so naju spet klicali z zavarovalnice, da so ugotovili, da za kamper potrebujejo večje vlečno vozilo in, da bo to zelo dolgo trajalo, da ga najdejo. Tako so želeli vedeti, če bi bila pripravljena prespati na parkirišču, kjer sva bila parkirana in naju poberejo zjutraj. Ker sva bila že res utrujena, sva se brez pomislekov zmenila, da nas pridejo iskati zjutraj ob 10ih.


Mislite, da so ob 10ih prišli? Ne, ob 10ih sva dobila klic francoske avtovleke od gospoda, ki ni znal besede angleško in midva ne besede francosko (kar sva Generaliju jasno in glasno povedala). Na koncu smo se sporazumeli prek Whatsappa, saj je voznik francoske avtovleke prevajal svoje misli na Google prevajalniku. Zmeniti se je bilo namreč potrebno kar veliko, saj ni imel nobenih informacij – ne o tem kaj se je zgodilo, ne da je to kamper in ne osebno vozilo, ne o tem kam nas mora peljati. Zato je sam klical 2 različna servisa, kjer bi naju na enem sicer lahko sprejeli, vendar bi lahko začeli popravljati kamper šele naslednji teden (to se je dogajalo v petek). Za povrh vsega pa ne bi smela spati na njihovem parkirišču v kamperju, kar bi pomenilo, da bi morali s Šnofko najti nek hotel za čez vikend. Rok je hitro začel brskati po internetu in našel nek Mercedesov servis oddaljen 40km, specializiran za tovornjake in lahka dostavna vozila. Po Whatsappu sva tako voznika prosila, če lahko pokliče še na ta servis. Izkazalo se je, da naju tam lahko vzamejo in, da lahko spiva na njihovem parkirišču.


Ob 11ih zjutraj je tako avtovleka res prišla, naložili so nas in naš brlog ter nas odpeljali na zgoraj omenjen servis. Tam smo čakali do 13.30, ko so končali z malico, nato pa so takoj prišli pogledat kaj je z brlogom sploh narobe. Rekli so, da bodo preverili, kaj je treba zamenjati in če ne bo zapleteno popravilo in, če bodo imeli del na zalogi, bodo brlog morda popravili že isti dan. Na vročem soncu na robniku parkirišča smo tako čakali dobri 2 uri, ko so nam sporočili, da je kamper popravljen in, da so zamenjali tudi olje in filtre (kar jim je bilo tudi naročeno). Brlog je bil tako spet živ in zdrav, kar nas je nepopisno osrečilo. Malce manj pa nas je osrečil račun za popravilo. Poleg menjave olja in filtrov, so namreč zamenjali tudi jermen in jermenico alternatorja. Vse skupaj nas je prišlo 705€, od tega 350€ za delo, ki je trajalo 2h. Včasih se Rok res vpraša, zakaj ni postal mehanik.

Avtovleka Potujoči brlog
Potujoči brlog je odpeljala avtovleka
Avtovleka Potujoči brlog
Vožnja z avtovleko

S servisa sva tako odšla zelo srečna, ampak tudi kar poklapana. Nam pa vsaj ni bilo potrebno preživeti vikenda v kakšnem hotelu in tako lahko nadaljujemo svojo pot. Res ni bilo za pričakovati, da se na tako dolgem potovanju ne bo zgodilo kaj podobnega. Konec dobro, vse dobro.




Pa se slišimo prihodnjič...


P.S. Servis je kar konkretno »zažrl« v najine prihranke. Če bi nama radi pomagali, lahko kupite katerega od najinih novih izdelkov na CamperDen.redbubble.com 😊. Vsakega nakupa bova res zelo vesela!