Search
  • Potujoči brlog

Pisan Kopenhagen

Kdor še ne ve, prejšnji teden sva prispela na Dansko! Ker države spet vsakodnevno spreminjajo ukrepe na mejah, na žalost nismo imeli časa, da bi se podali proti severu Danske, kjer je ogromno lepih znamenitosti. Tako smo se odpravili direktno čez prvi (brezplačen) most na otok Funen, že naslednji dan pa na otok Zealand, na katerem leži danska prestolnica. Most do tja naju je stal 80 €. Po nekaj ogledih na omenjenem otoku, smo se odpeljali v Kopenhagen, kjer smo prenočili (55.6628, 12.63374) in se zjutraj peš odpravili proti centru mesta.


Res bi bilo super, če se ne bi vsak blog začel s stavkom »kljub slabemu vremenu...« 😂, a tako v severnih državah pač je. Ko smo se odpravili iz našega brloga, je bilo »le« oblačno in tako je ostalo do našega prvega ogleda: središča mesta imenovanega Nyhavn, kjer se ob kanalu nahajajo znamenite pisane hiške. Na mostu, od koder je nanje najlepši razgled, smo stali kar kakšne 10 min, saj se pogleda res težko naveličaš. Sprehodili smo se tudi po ulici, kjer je ogromno lepih barov in restavracij okrašenih z lučkami. Res, res lepo.

Nyhavn Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Pisane hiše v Nyhavnu
Nyhavn Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Okrašene restavracije

Po ogledu pisanih hiš, pa je začelo deževati. Sprva le za kapuco, kasneje pa se je ulilo tako močno, da so še nekateri Danci uporabili dežnike! Vseeno smo prikorakali do palače Amalienborg. No, v resnici je to kompleks 4 palač, ki so obenem zimska rezidenca danske kraljeve družine. Po slučaju smo se tam znašli ravno v času, ko se je menjala straža, ki varuje palačo 24 ur na dan.

Amalienborg Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Menjava straže

V res močnem dežju smo se nato odpravili do najbolj oddaljene točke našega ogleda – Male morske deklice. Njen bronast kip namreč sedi na skali v vodi in tako opazuje mladeniča, v katerega se je zaljubila. Ta zgodba namreč izvira iz pravljice Mala morska deklica pisatelja Hansa Christiana Andersena. Le-ta je pivovarja Carla Jacobsena tako navdušila, da je dal izdelati omenjen kip ter ga podaril mestu. Tam stoji že več kot 100 let.

Mala morska deklica Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Mala morska deklica

Od pravljične junakinje pa smo se, že kar precej mokri, odpravili čez mesto in mestni park do gradu Rosenborg. Le-ta je bil do leta 1720 dom kraljevi družini, leta 1838 pa so ga prenovili v muzej. Mi se vanj sicer nismo podali, smo pa prehodili park v njegovi okolici, ki je prav tako zelo lep in zelen. V njem smo verjetno še bolj uživali zato, ker je končno nehalo deževati.

Rosenborg Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Grad Rosenborg

Ne daleč stran od gradu, pa smo se ustavili že ob naslednji znamenitosti – pri Rundetårn oz. okroglem stolpu visokem 36 metrov. Človek bi si mislil, da je stolp imel kakšno pomembno vlogo, a v resnici temu ni čisto tako. Sprva je deloval kot observatorij, zdaj pa se lahko nanj povzpnemo, če želimo opazovati strehe in ulice danske prestolnice. Z njega je čudovit razgled, saj se nahaja zelo blizu starega dela mesta.

Rundetårn Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Rundetårn

Po ulicah, ki so znane po nakupovanju in so bile kljub slabemu vremenu zelo živahne, smo se odpravili do mestne hiše. Tukaj se lahko podamo na najvišji stolp v mestu (visok je 106 m), lahko pa se sprehodimo čez ogromen trg, ki leži pred mestno hišo, do kipa Hansa Christiana Andersena in vrtov Tivoli. Le-ti so nastali leta 1843 in naj bi bili inspiracija za Disney zabaviščne parke. Vsebujejo veliko restavracij, malih trgovinic, vlakec smrti, gledališče na prostem in še in še. Mi vanje sicer nismo vstopili, vendar nas je navdušila že sama stavba, ki predstavlja vhod, saj je res lepo okrašena s številnimi lučkami.

Mestna hiša Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Mestna hiša
Tivoli Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Tivoli

Od tod smo se mimo palače Christiansborg, ki je sedež danskega parlamenta, kabineta danskega predsednika vlade in vrhovnega sodišča, sprehodili do precej posebnega dela mesta – Christianie. Verjetno si bova ta del mesta poleg Nyhavna najbolj zapomnila, saj je res nekaj »odštekanega«. Christiania je bila nekoč vojaška baza, ki pa je bila dolga leta zapuščena. Tako je leta 1971 tja »vlomila« skupina hipijev, ki so se tam ustalili in ustanovili danes anarhistično četrt. Le-ta je znana predvsem po »Green light distict-u«, torej po prodaji marihuane in hašiša. Tam sicer stalno živi okrog 900 prebivalcev, ki pa se s prodajo ne strinjajo najbolj. Problem je namreč, da je včasih vse skupaj delovalo, ko so marihuano prodajali prebivalci četrti, zdaj pa omenjene droge prodajajo tudi kriminalne družbe, ki v Christianii sploh ne živijo. Tako je kriminal vedno bolj pogost, lokalna policija (skupaj s prebivalci) pa problema nikakor ne more dokončno odpraviti. Vsako leto sicer četrt obišče veliko turistov, saj so pisane hiše polne grafitov in risb res zanimive. Veliko je tudi manjših restavracij, barov, prodajaln nakita in na splošno spominkov, z nakupom le-teh pa lahko podpreš tamkajšnje prebivalce. Zaradi prodaje marihuane je sicer fotografiranje precej nezaželjeno, česar pa midva nisva vedela. Zato sva seveda s fotoaparatom zelo očitno mahala naokoli, kar ni bila preveč pametna poteza, saj so veliko turistom zaradi tega že grozili in jih oropali. Midva sva imela to srečo, da je bila četrt precej prazna in nikogar najino obnašanje ni zmotilo. Naju pa je ustavil mimoidoči, ko sva fotografirala številne sveče, ki so bile postavljene v obliki srca. Povedal nama je, da so bile postavljene prejšnji dan, ko se je na tem mestu odvijala neke vrste spominska slovestnost v spomin 22 letnemu Svenu, ki je bil teden pred tem par metrov stran ustreljen. Kdo ga je ustrelil ne ve nihče. Kljub temu pa se v četrti nisva počutila »ogroženo«, saj vseeno nekako bolj spominja na hipijevsko sproščeno četrt, kjer naj bi bili prebivalci zelo povezani.

Christiania Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Christiania
Christiania Kopenhagen Danska Potujoči brlog
Sveče v spomin Svenu

Po prehojenih 18 km smo se tako malce mokri vrnili v naš brlog ter pot nadaljevali na Švedsko. Kopenhagen nama je bil sicer zelo všeč, čeprav naju je pri raziskovanju oviral dežnik. Vseeno pa meniva, da je to ena lepših evropskih prestolnic.


Aja, brez kakšne besede o koronski situaciji pa seveda ne gre. Na Dansko lahko trenutno prispemo le z negativnim testom (hitri ali PCR), maske pa niso obvezne nikjer (tudi v notranjih prostorih). Ko sva delala hitri test za Švedsko, naju je uslužbenka prosila, če si lahko nadaneva masko čez usta (prej je nisva potrebovala sploh imeti) in bila je noro začudena, ko sva imela s seboj svojo. Res pa je, da je potrebno za vstop v restavracije in druge turistične oglede imeti covid pasport, ki dokazuje, da si v zadnje 72 urah opravil negativni hitri test ali pa si že cepljen.




Pa se slišimo prihodnjič...