Search
  • Potujoči brlog

Rt Fréhel

Mi smo še vedno v Bretaniji, ki nas vsak dan znova očara. Najbrž je to najlepši del našega potovanja, če ne celotnega, pa definitivno dela po Franciji. Tokrat smo spet raziskovali obalo, ki navdušuje z visokimi klifi in lepimi razgledi.


Na naši poti smo si zadali, da se odpeljemo do svetilnika, ki leži na rtu Fréhel. Ker smo prebrali, da na parkirišču pri svetilniku računajo kar visoko parkirnino, smo se odločili brlog pustiti pri trdnjavi Fort la Latte in se peš podati do svetilnika. Najbrž je bila to ena boljših odločitev na našem popotovanju, pa ne samo zaradi zastonj parkirišča. Poleg tega, da smo videli trdnjavo, smo se sprehodili tudi do svetilnika po poti nad klifi, ki mislim, da prav nikogar ne pusti ravnodušnega. Klifi se namreč nekje dvigajo tudi 70 m visoko, razgled na ocean pa je res neverjeten. Nič čudnega sicer, da je pot tako lepo urejena in lepa, saj je to le del pohodniške poti GR34, ki meri kar 1.700 km. Le-ta se začne na severu pri mestu Mont Saint Michel in vodi do mesta Saint Nazare, na zahodu Francije. Je ena izmed bolj priljubljenih francoskih dolgih pohodniških poti, saj čisto ves čas vodi ob morju. Prehoditi je tako potrebno vse bretanske polotočke, katerih je ogromno. Pot je imela sicer včasih popolnoma drug namencariniki so namreč po poti ves čas potovali in pešačili ter tako preprečevali tihotapljenje.

Cap Frehel Potujoči brlog
Obala po kateri vodi pot GR34

No, mi žal nismo prehodili cele, nas pa je ta del zelo navdušil. Parkirali smo torej pri trdnjavi Fort la Latte (48.664398, -2.29181). Vredno je omeniti, da je celotno območje zaščiteno, zato je prenočevanje oz. parkiranje po 20. uri strogo prepovedano. Od parkirišča smo se sprehodili do trdnjave, ki je bila zgrajena v 14. stoletju. Seveda jo zato zaznamuje bogata zgodovina, a nama se je najbolj zanimivo zdelo dejstvo, da je od leta 1931 v zasebni lasti. Kljub temu pa je do prave modernizacije prišlo šele pred kratkim, saj je utrdba šele leta 2015 dobila elektriko. Zaradi lege na skalnatem robu je služila tudi kot lokacija za številne filme. Med drugim sta se tu spopadla Tony Curtis in Kirk Douglas v filmu Vikingi.

Cap Frehel Fort la Latte Potujoči brlog
Fort la Latte

Od trdnjave pa smo se podali do svetilnika oddaljenega 4 km. Pot je kot že omenjeno zelo lepo urejena, zato se je nemogoče izgubiti. Opazujemo lahko ocean, številne cvetlice, visoke klife, plaže pod klifi in seveda svetilnik, kateremu se hitro približujemo. Mi smo na poti srečali tudi enega osla in manjšo kozo. Pot ima veliko manjših krakov, kjer lahko naredimo kakšnega »selfie-ja« ali pa fotografiramo čudovito pokrajino pod nami.

Cap Frehel Potujoči brlog
V daljavi že vidimo svetilnik
Cap Frehel Potujoči brlog
Visoki klifi

Po približno 1h pa prispemo do polotoka, kjer leži svetilnik. Midva sva pričakovala, da bo ležal čisto ob morju, a temu ni tako. Leži malce v notranjosti, zato se iskreno povedano mi 3 na koncu do njega sploh nismo sprehodili. Veliko bolj zanimivi so nama bili klifi in skale v bližini, kjer je bilo ogromno galebov in ostalih ptičev. Mladiči so zelo veselo čivkali medtem, ko so sedeli na eni izmed ogromnih skal, ki štrlijo iz morja, njihovi starši pa so celotno območje preletavali in jim nosili hrano. Prizor je bil res neverjeten.

Cap Frehel Potujoči brlog
Čer s številnimi ptiči

Za tiste, ki pa bi vseeno radi vedeli nekaj o svetilniku, sem našla nekaj podatkov: leži približno 100 metrov nad morjem in ima za seboj precej pestro zgodovino. Prvotno je bil svetilnik zgrajen v 18. stoletju, a so ga v 19. stoletju precej prenovili. Obstoj novega pa ni trajal zelo dolgo, saj so ga med 2. svetovno vojno porušili. A tudi propad ni trajal dolgo, saj so že leta 1946 začeli graditi novega in dokončali leta 1950. Je eden izmed 5 najpomembnejših svetilnikov v Franciji, zato lahko njegov svetlobni signal vidimo kar 53 km daleč.


Do našega brloga smo se vrnili po isti poti. Celotna pot z neskončno postanki nam je vzela dobri 2 uri.





Pa se slišimo prihodnjič...