Spet v Tarifi
Živjo! Mi trije s Šnofko smo spet na jugu, v Tarifi. Zakaj smo se tako odločili? Naj začnem na začetku.
Najin prvotni plan je bil, vrnitev proti severu čez Portugalsko. Kot sem že pisala, se je Portugalska odločila zapreti meje s Španijo in tako je najin načrt splaval po vodi. Potem sva se odločila, da se na sever vrneva čez centralno Španijo (kar je sicer še vedno najin plan), a se je vse skupaj malce zamaknilo. Premikala sva se namreč proti Sevilli in bila sva na cestah večinoma sama. V Španiji je namreč narastlo število okužb, zato so se tudi oni odločili za ponovni lockdown. Sicer ne v pravem pomenu besede, saj je večina stvari še zmeraj odprtih, vendar je gibanje precej omejeno. Španija je razdeljena na regije, ki so bile »zaprte« že od okrobra. S prehajanjem le teh nisva imela težav. Vsaka od regij je nato razdeljena tudi na province, katere so bile v nekaterih regijah prav tako zaprte, a tudi s tem nisva imela nobenih problemov. Sedaj pa so zaprli še občine znotraj provinc, kar pa je stvar malce zakompliciralo. Kljub temu sva se sicer odločila pomikati proti severu, a sva bila v notranjosti edina avtodomarja daleč naokoli. Nekako se nama je zdelo kot, da naju vsi malo čudno gledajo, kako to, da sva sploh tukaj. Nakar pa sva izvedela od neke znanke, ki je želela z družino priti do Cordobe, da so policaji v notranjosti popisali avtodomarje in jim zabičali, da morajo ostati na istem mestu do konca meseca. Zato sva se odločila, da se raje vrneva na jug, kjer so organi pregona malce bolj tolerantni, sploh pa je tudi boljši občutek preživljati ta čas z ostalimi avtodomarji. Ker sva za Tarifo vedela, da je primerna za divje kampiranje (torej je mogoče v bližini dobiti vodo in sprazniti wc), sva se odločila oditi tja. Kaj bi si še lahko želela lepšega kot pa preživljati lockdown na dooolgi peščeni plaži? 😀
Moram pa priznati, da je bila pot do Tarife kar »adrenalinska«. Če Španci zaprejo občine, to pomeni, da s tem mislijo resno in, da je Guardia Civil praktično povsod. V najmanjših mestecih je v krožiščih stalo po par njihovih avtomobilov in preverjalo od kod prihajajo vozila. Te zelo resne kontrole se sicer z nama niso obremenjevale, saj naju nikoli niso ustavili, a občutek, ko je na cesti več policije kot civilnih avtomobilov, vsekakor ni najprijetnejši.
Poleg že omenjenih razlogov, pa sva se za Tarifo odločila tudi iz drugega razloga. Šnofka si je namreč prejšnji teden kar grdo porezala tačko. Rok ji je metal žogico in kar naenkrat je nazaj pritekla s popolnoma krvavo taco. Vreznina na blazinici je bila precej globoka in dolga kake 2 cm, zato nisva vedela ali bo potrebovala veterinarja ali ne. Tačko sva ji sicer povila z gazo in povoji, a ker bi se rana lahko zagnojila, sva se odločila, da bo najbolje, če smo parkirani v Tarifi, kjer je veterinar zelo blizu. No, po 1 tednu lahko rečem, da se je rana praktično zacelila in, da veterinar ni bil potreben. Cel teden je bila zelo pridna, zelo potrpežljivo je počivala in se sprijaznila z usodo, da se bomo za nekaj časa odpovedali preganjanju po plaži. Včeraj je tako prvič šla na krajši sprehod (razen opravljanja potreb). Njene nepopisne sreče ne morem opisati.
Torej za kogarkoli, ki se je želel odpraviti v Španijo, zdaj ko so občinske meje v Sloveniji odprte: razen zgoraj omenjenih občinskih omejitev v Španiji (predvsem v Andaluziji), ki jih marsikdo še vedno krši brez težav (kot omenjeno naju niso nikoli ustavili), je situacija tukaj kar poletna. Temperature na soncu se dvignejo tudi do 25 stopinj, ljudje cele dneve surfajo in kitesurfajo (tukaj je namreč parkiranih okrog 100 avtodomov), mi ostali smrtniki pa se martinčkamo na soncu in pridobivamo prve zagorele odtenke. Slišala sva tudi, da se situacija v notranjosti umirja in, da so se občinske omejitve že marsikje sprostile, zato upava, da naslednji teden čisto zares odidemo proti severu.
Tako da, če se naslednji teden ne slišimo, to verjetno pomeni, da smo še vedno v Tarifi in, da nas je sonce preveč oslepilo, da bi lahko odprli računalnik 😀.
Pa se slišimo (upam, da) prihodnjič…
